Ta dan

Enkrat na leto pride ta dan, ki je prelomnica tvojih življenj. Danes je ta moj dan, ki v tem življenju ni nič drugega kot statistični podatek. Pač, ja v mojih očeh je to že od nekdaj tako v srcu pa popolnoma nekaj drugega kot to, kar so mi predstavili skozi življenje. Globoko v sebi sem to vedela, a žal se nikoli nisem upala izraziti, saj bi bila črna račka, kar sem itak bila :).

Zakaj me je poklicalo da pišem ravno na ta dan, ko bi morala imeti full žur, ker v bistvu ga imam samo ne takega, kot bi to pričakoval marsikdo. Podarila sem ga samo sebi, pa čeprav zgleda to čisto mimo in mi je ženska, ki mi je podarila življenje dejala, da me je lahko sram, ker me čakajo otroci. Kako zanimivo, kaj pa ko starši otroci čakamo svoje starše ali pa smo jih? Pa pustimo to, da ne bo kdo mislil, da sem negativno nastrojena :). Mogoče se kdo ob tem zamisli in razširi svoje obzorje.:)

Imam srečo, da se lahko v miru ozrem v preteklost svojega življenja in razmišljam zakaj bi bil ta dan zame tako poseben. Na zemeljskem nivoju bi lahko rekla, da je to samo statistični podatek, ki služi nekomu, da me lahko ima pod kontrolo in to tako, da je pod mojo letnico rojstva zapisano vse o meni (vse moje materialne dobrine in vsi bližnji ljudje, ki so z menoj bližje povezani na zemeljskem nivoju). Seveda imam rada te ljudi materialne dobrine, pa mi služijo za komoditeto v bistvu tudi brez njih se da preživeti je pa seveda naporno, če ne druga zaradi drugih, ki tega ne razumejo in seveda je prav, da nam je udobno ker si to tudi zaslužimo. Zaslužimo si prav vsi ne samo tisti, ki si lastninijo cel planet.

Želela sem si tega življenja. To je moje zadnje življenje tukaj na Zemlji. Prišla sem zaključiti vse tisto, kar sem zagrešila in opraviti tisto za kar sem poklicana in to bom delala tako dolgo dokler mi bo dano.

Kadar gledaš skozi oči in vidiš s srcem je življenje kot velika poljana, ki ji ni konca, kadar vse dobi svoj pomen in vse se postavi na svoje mesto, če živiš s srcem, ki je povezano z dušo. Velikokrat sem se počutila postavljeno v kot in se počutila manj vredno in nisem našla smisla svojega življenja in tega zakaj sem tukaj.

Ta dan je tega statističnega leta zame prelomen saj sem si dovolila pogledati globoko vase in sprejeti tisto s čim sem se rodila oz. tisto s čim sem prišla na ta svet. Sprejela sem ljubezen s katero sem prišla na ta svet in si dovolila iti preko vsega tistega, kar je v meni povzročalo jezo ob misli kako je ta svet krivičen, jaz sem pa seveda v njem žrtev. Pa sem res?

Duša nima žrtev,…….. ima svojo pot. Svojo pot skozi življenja katera ji služijo, da raste in se nauči povezovati duhovni in snovni svet in v njem živeti z ljubeznijo do vsega kar je okoli nje. Samo z ljubeznijo lahko daje stvari na svoje mesto in zaključi z igro, ki ni njena. Pri tem niso pomembna darila, pomembni so ljudje, saj le z njimi lahko gradi svoj svet lepši, če si tega seveda želi.

Lansko leto sem želela narediti nekaj več kot to, da sem administratorka. Želela sem dati temu svetu še več. Nisem našla poti, prosila sem in pot mi je bila pokazana. S pomočjo nekoga, ki ga brezpogojno ljubim sem si dovolila odpreti pot in iz sebe zliti vse tisto, kar sem nosila skozi to življenje in popravila v sebi, da sem ponovno našla tisto ljubezen, ki sem jo izgubila skozi življenja.

Napisala sem knjigo, ki je včeraj dobila zeleno luč in podporo založbe. Nebi si mogla zamisliti lepšega darila, čeprav dan pred tem. Dobila sem tudi nalogo, kaj je to bo zaenkrat še skrivnost :).

Dan lahko zaključim s hvaležnostjo do življenja in ljudi, ki so mi dovolili da je lahko moja duša v tem telesu ponovno z vsemi vami. Ni potrebno, da nismo skupaj, pomembno je, da smo v srcu združeni, kajti srce ve kaj je pot njegove duše.

In to je ta dan, ko veš da nisi sam to je dan, ko lahko zaveš se da ljubezen si, tudi takrat, kadar vse okoli tebe kriči.