Nihče nam ni dal navodil kako bomo živeli in kako je prav, da živimo. Iščemo se, rastemo, padamo,… Recepta za življenje ni. Imamo drug drugega, pa vendar smo nesrečni. Zakaj? Iščemo tam, kjer dobimo napačne odgovore. Čeprav napačnih odgovor mogoče ni. Vse je del procesa in vsi smo del procesa.
Življenje postane božansko, kadar zaupamo vase, a to je pot, ki si jo je potrebno želeti. Ni sama po sebi umevna, ni samo po sebi umevno, da bo nekdo počistil prostor, ki je v nas napolnjen z jezo, žalostjo in še s čim. Želeti si živeti je prvi pogoj, da se prostor napolni z ljubeznijo. Ker mi vsi smo ljubezen.
Z vsemi informacijami, ki jih absorbiramo iz zunanjega sveta si naredimo več slabega, kot tistega, kar je dobro za nas. Ne upamo zapustiti uma in stopiti v polje srca, ki ima vse odgovore. Ne zaupamo mu, ker nam nikoli niso dovolili stopiti v stik z njim. Nekateri smo ga poslušali in ga vseeno napolnili, kot da je greznica. Sedaj je potrebno to greznico počistiti. Čisti se plast za plastjo. Velikokrat pomisliš, da je že prazna in spet boli. Boli navezanost na zunanji svet in podrejanje njemu. Lepo je živeti kvalitetno življenje, a vsak si kvaliteto razlaga po svoje. Včasih pomislim kako bi bilo, da me zaprejo v stanovanje in me iz njega ne spustijo. Da svoje misli začinim imam na banki milijon ali več evrov. Poslujem lahko samo preko e banke. Ker smo zaprti in ne delamo, nimamo za jest,… Greznica začne vreti iz nje buta vse, kar ni počiščeno. Nastopi nemir, ki ga ne reši nihče. Lahko ga samo sami.
Četudi nismo zaprti nas spremlja napuh, ki ga je prej ali slej potrebno počistiti. Sočutje in radost ne prideta sama od sebe, vidimo in čutimo ju takrat, kadar ju zaznamo v sebi. Radi bi lepši svet. On je, obstaja znotraj nas. Ne upamo si ga deliti z drugimi, ker um in ego postavljata mejo. Lepo bi bilo, če bi bila ednina, nista. Ujetost v vzorec je postavil skalo, ki jo je potrebno preplezati, da lahko odpremo srce. Energije so nas prepletle z mrežo in se nas držijo kot klop, pa vendar se jim lahko odrečemo in živimo energijo ljubezni, ki jo pričakujemo od drugih.
Tudi, če te zaprejo še vedno imaš sebe in to je tisto, po kar si prišel. Prišel si, po vsak svoj delček, ki so ti ga odvzeli. Kadar so vsi delčki sestavljeni ni pomembno kje si, pomembno je kdo si.