GLASOVI

Misli se mi vrnejo v mesto, kjer sem začela nove življenjske poti. Pisalo se je leto, ko sem zapustila meni drag Maribor. Niti v sanjah si nisem mislila, da me bo pot peljala v mesto Piran. Piran, ki mi je pomagal prestopiti prag uma, bil odskočna deska sprejemanja sebe, dovolil razumeti neznane svetove in odprl vrata Svetemu prostoru.

Velikokrat razmišljam o tem posebnem mestu, ki ima svoj čar poleti. Pozimi je turobno in nič kaj prijetno. Dogaja se marsikaj, na srečo vsega niti ne vemo, tako je bolje.

Kadar je bil moj najboljši prijatelj nahrbtnik 🙂 so bile stvari lahkotne. Bila sem sama, delala sem tisto kar se mi je zahotelo, skratka uživala sem življenje. Prišel je trenutek, ko mi je življenje nastavilo zanko v katero sem se zataknila in dobila nove izkušnje.

Po izkušnji sem se vrnila nazaj v mesto in v meni se je sprožil neznan proces, ki me je plašil. Včasih se mi je zdelo, da sem na robu pameti 🙂 🙂 🙂 . Bila sem, a sem se sprejela. Danes sem hvaležna, da mi je uspelo prestopiti um, saj le tako sem lahko v Svetem prostoru, kjer sem varna.

Stala sem sredi sobe, postalo me je strah, saj mi ni bilo jasno kje sem in kaj si naj s tem počnem. Bolj me je bilo strah, več je bilo ljudi in glasov. Nekako sem se umirila in si rekla, ok sprejemam vse to kar se mi dogaja in bilo je bolje. Seveda se je to ponavljalo, na srečo sem ostala normalna 🙂 . Nekako sem se na to navadila. Sprejela, da kako je prišlo bo tudi odšlo.

Dobila sem stanovanje in se preselila iz tega zanimivega obmorskega mesta. Ponovno sem videla in slišala ljudi. Zanimivo se mi je zdelo to, da je bil glas nekoga poseben in izstopajoč. Kot, da se želi z mano spoznati in me neumorno išče. Mislila sem si, da mi naj bo dano ga spoznati. Pojma nimam, če ga poznam, kliče me več ne 🙂 .

Z nekaterimi sporočili sem se s težavo soočila, saj nisem vedela kaj bi si z njimi počela. Srečna bi bila, če bi lahko nekatere dogodke preprečila, a sram me je bilo, da bi to s kom delila. Po vrhu vsega, kdo bi me razumel.

Po sprejetju same sebe in Svetega prostora so stvari lažje. Vedno si varen. Preprosto deluješ iz njega in se v njega vračaš. Življenje postane mirnejše, marsikatero stvar preprečiš in se ne sprašuješ, če si normalen. Preprosto veš, da je to način življenja, ki te izpolnjuje.