Pride tisti dan, ko se zaveš, da si tisto kar si. Dovoliš si, da vidiš, slišiš in sodeluješ s tem kar ti podarja življenje. Sprejmeš svoja čustva, občutke in vse tisto kar spada v življenje. Živiš v miru in si tam nekje, kjer je mogoče vse brez drame in vsiljevanja. Prepustiš se toku, ki te vodi in ti kaže pot. Dovoliš si, da se svetovi med seboj povezujejo in si želiš, da so rezultati pozitivni. Seveda so, vedno kadar so izpolnjeni vsi pogoji za njihov razplet na katerega nimaš vpliva. Vse kar lahko narediš je to, da se ne vpletaš v energije, ki niso zate. Preprosto ohranjaš mir, ki ti je dan in zanj si neizmerno hvaležen.
Brez vpletanja tam kjer ti ni mesto 🙂 postajajo slike še jasnejše. Vse ima svoj odgovor. Včasih ni lahko, saj vse, prav vse razpada. So trenutki, ko se nekaj zruši kot stolpnica. Nitke se trgajo, in rečeš si, ja vem, to je to. Nastopi vprašanje, kam to vse vodi. Odgovor je jasen, k bistvu. Seveda se vprašaš kaj je to bistvo, ko ti postaja življenje iz dneva v dan jasnejše in to s hvaležnostjo sprejemaš. Vprašaš se, kje je tvoje mesto, ko veš, da danes lahko si in jutri te ni. Opazuješ iluzije sveta in se zavedaš, da si tudi ti del vseh iluzij. Zavedaš se, da se vse to dogaja med nebesi in zemljo, tam nekje je mir in tišina, ki te polnita, ko si na pravi poti iluzij 🙂 . Sprejmeš to pot in hodiš po njej z radostjo, ker kakor koli, če se temu reče življenje, je lepo. Če je energija ljubezni energija, ki združuje ljudi in dela lepši svet jo sprejmeš in odpreš vrata, da lahko stopi v srce. Z njo prideta toplina in mehkoba, ki te popeljeta v svet miru in tišine.
Odrešiteljica je narava, saj je edina, ki ti nudi vse za življenje, čeprav je mogoče tudi ona del nekih iluzij, pa vendar je in ti da tisto kar ti rabi. Božansko je, ko se lahko z njo povežeš in z njo samo si. Edina želja, ki jo imaš je ta, da ko se bo odločila za selekcijo, naj bo čim manj boleča in trpeča.