POGOVOR

Pride tisti dan, ko ozavestiš, da živiš v tem svetu, a nisi del tega sveta. Tukaj si toliko koliko je to potrebno. Čim manj 🙂 🙂 🙂 . Ne se bat eni smo z nogami trdno na tleh. Od drugih nas loči pogled na svet in živimo to kar smo 🙂 .

Če me je včasih bilo strah, sem danes svobodna. V svobodi lahko počneš vse tisto kar je v tebi. Sprejmeš svoji dve plati, ju objameš in uživaš v miru ne glede na situacijo v kateri se znajdeš. Uf, ja in ta čustva, ki te postavljajo na nejasne poti, a kadar so v ravnovesju je življenje božansko. Uravnavanje ravnotežja je ena zahtevnejših nalog v življenju, a se da z odpuščanjem, hvaležnostjo in ljubeznijo do sebe. Do sebe zato, ker vemo, da kar oddajaš to prejemaš, če se zavedaš in ti je jasno, da smo vsi in vse energija. Na ta svet smo prinesli v “škatlici” (rada imam preprostost, da razumejo tudi tisti, ki so preprosti, v njih je skrito radosti polno življenje 🙂 ) energijo z namenom, da jo pretvorimo v energijo ljubezni. Enim to uspeva, drugim gre in to me veseli. Vse se dogaja skladno s procesom, ki ga živimo. Stvari se ne da prehitevat, enkrat je dovolj. Sprejeti to dejstvo je za marsikoga poglavje zase 🙂 .

Marsikdo je prepleten v to energijo, ki jo je prinesel s seboj in si tukaj nadel tisto, ki mu je bila v danem trenutku dana. Ja, in žal jo pobiramo vsak dan skozi misli in dejanja, kljub temu, da si tega ne želimo. Če sledimo svojim pristnim željam, potem marsikaj v zunanjem svetu izgubi svoj pomen in smo izgubljeni. Ne zavedamo se tega, da je lahko to idealna priložnost za raziskovanje globine, ki je v nas. O ne 🙂 , in potem nastopi občutek krivde 🙂 in samozadostnost. Nikoli konca 🙂 . Pa je, nastopi mir, ki ga iščeš takrat, kadar ni konca preizkušenj. Vsaka preizkušnja ti želi povedati, da je dovolj, ti pa še kar naprej vztrajaš in iščeš pozornost v zunanjem svetu 🙂 .

V odnosu z drugimi vidiš svoje mesto na planetu tvojega življenja :):):) . Življenje te je brusilo in kalilo, iskal si poti. Tudi take, ki bi te odrešile življenja, a ti ni bilo dano. Očitno z nekim namenom. Vprašanj je preveč, resnica v tebi ena. Ne zmoreš biti tisto kar si želijo drugi in si tisto kar si. V tebi vre in droben glasek ti govori, nikoli ne boš tisto kar so drugi. In res nikoli nisi bil, čeprav si za to da bi bil porabil ogromno energije. Nastopi trenutek radosti. Trenutek, ko se zaveš, da Si ne glede na to, če bi te ta trenutek žgali, kamenjali, zaprli ali pribili na križ. Sprejmeš to in živiš ljubezen, ki si jo prinesel na ta svet ne glede na vse kar se in se bo dogajalo okoli tebe. Ker veš, da je pomembno tisto kar se dogaja v tebi.

Dogajajo se velike stvari. Manj vemo bolje je. Obdržimo pozitivno naravnanost in naenkrat nas kot strela z jasnega preseneti dogodek, ki ni bil v planu. Teh dogodkov je iz dneva v dan čedalje več. Vsak posameznik ima veliko vlogo pri razpletu situacij. Tistih, ki jih vidimo z očmi in tistih, ki jih vidi srce.

Pogovarjam se s kolegom in mi reče, Duhova poslušal sem te od začetka do konca https://365.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174891739.

Gabi dobra si bila, veš samo ono na koncu malo zabluziš 🙂 🙂 🙂 . Kaj si imela že v naprej pripravljena vprašanja? Ne, nisem. In v zvezi s pogovorom zabluziva oba 🙂 🙂 🙂 . Povem mu, da ga moti to ker rečem na koncu, da se naj imamo radi. Duhova, res je 🙂 .

To seveda moti marsikoga. Predvsem tiste, ki delajo z ljudmi, vidijo tisto, kar se večini niti sanja ne, da sploh obstaja. Hvaležna sem za vsakega, ki prepreči z besedo ali dejanjem dejanje, kjer je na kakršen koli način ogroženo človeško življenje, ne glede na to, da vem zakaj se dogaja vse kar se. Sprejela sem te svetove in ostala tisto kar sem. Iz tega razloga ne sodim, niti v mislih.

Občutek radosti, ki ga začutim ob nekem napornem dejanju, ki se pozitivno razplete mi sproži, da z lahkoto lahko rečem nekomu, da ga imam rada. Kako si posameznik to razlaga, pa ni moje 🙂 . A verjamem, da bo radost preplavila svet.

Rada vas imam, preprosto zato, ker ste. Smo del kreacije sveta in življenja, ki ga živimo. Poslušajte sebe in življenje vas bo živelo.