SLABOST
Od nekega trenutka si nisem želela, da bi bila v tem telesu. Zavedam se tega, da tudi telo ni tisto, ki bo večno obleka tistega, kar je prišlo z mano na ta svet.
Zanemarjala sem ga, kljub temu, da sem vedela kaj zanj je in kaj ni. Vedno sem se spraševala kako bi lahko nekdo drug vedel kaj je dobro zanj, če je telo tisto, ki je resnično moje in jaz najbolje vem kaj je dobro zanj in kaj ne. Vsi smo samo ljudje z različnimi izkušnjami in se v bistvu vsak trenutek lahko učimo, če si to želimo, sprejemamo različna mnenja in iz njih razberemo tisto, kar je za nas dobro.
Bila sem mesojedka, čeprav že kot otrok najraje ne bi jedla 🙂 . Pa ok, če je to potrebno, pa bom 🙂 .
Spomnim se trenutka, ko sem kot otrok morala pojesti kos mesa, ki ga nikakor nisem mogla dati v usta. Uf, obupen občutek, ko nekaj moraš, ker je to zdravo, ….
Ok, vse sprejemam, če se ne dotakne mojega telesa. Preprosto najraje sama upravljam z njim, ker vem kaj mi sporoča. Sprejemam preprostost. Zato, če je le mogoče sprejmem bolečino in ji dovolim, da mi sporoči od kod in zakaj je prišla. Vsekakor se nekaj kar nisem delala prav odraža na telesu.
Bila sem na prijetnem druženju, ki je bilo polno lepih doživetij. Ja, full dobro je, ko se lahko smejiš 🙂 . Za trenutek sem se smehu morala odpovedati. V želodcu sem imela neprijeten občutek. Ja, ni kaj ne bi lahko bilo krivo zanj 🙂 (mnenje drugih). Nisem se dosti obremenjevala sprejela sem ga, čeprav ne vem od česa se je naselil 🙂 . Ne spomnim se, če mi je bilo kdaj slabo tako kot tokrat.
Ko sem se pogledala v ogledalo sem v njem videla neko novo osebo, ki mi ni bila podobna, saj je bila bela kot stena z mrzlim potom, katerega nisem občutila nikoli.
V trenutku slabosti sem bila sama. Kadar se oglasi telo sem najraje sama s seboj, preprosto zato, da sprocesiram in pozdravim bolečino na način kot sama to najbolje znam, kljub temu, da se okolica z menoj redko kdaj strinja, razumem jo.
Moj pogled na bolezni izhaja iz nekega drugega zornega kota od nekdaj 🙂 .
Bodite svoji, da boste tudi zdravi 🙂 .
