Menu
Sem čisto preprosta Gabrijela Duh, mati dveh šoloobveznih fantov. Že kot otrok se nisem počutila domače v tam svetu. Res je, da nimam visoke izobrazbe in se s tem ne morem postavljati, a mi je izobrazbo dala šola življenja, ki me je pililo in brusilo, da sem prišla do spoznanj o sebi.
Kljub vzponom in padcem v življenju ne glede na to, da se nisem počutila domače v tem svetu nisem nikoli imela občutka, da sem sama, kljub temu, da sem si želela pomoči od napačnih ljudi.
Spoznala sem moškega, ki mi je vrnil mene. Prepričana sem bila, da lahko v življenju vse rešiš sam, a mi je bilo dano spoznanje, da smo vsi med seboj povezani in vsak pusti sled v našem življenju. Njegova je name delovala pozitivno.
V sebi sem začutila klic, da naj moje življenjske izkušnje delim z drugimi, saj vsak v sebi nosi iskrico ljubezni ne glede na to, da so bile njegove življenjske izkušnje še tako naporne. Spoznala sem, da je v vsakem slabem nekaj dobrega za nas in se lahko iz tega marsikaj naučimo in spoznamo svojo globino, ki je pomembna, da lahko svobodno živimo sebe ne glede na svet okoli nas.
Rada imam ljudi. Imela sem napako, da sem vedno želela ljudem dajati nasvete, kljub temu, da me za njih niso prosili in s tem izgubljala energijo, tudi podrejala sem se in ob tem izgubljala sebe. Sedaj tega ne počnem več, prepustila sem se toku življenja in začela upoštevati svoj notranji svet, ki ga je do nekega trenutka zasenčil zunanji. Zaupam mu, ker me je do sedaj vedno pripeljal na pravo pot. Začutila sem, da se izrazim in več ne stojim v kotu, kljub svoji drugačnosti, ki v bistvu sploh ni, samo vzorec je globoko zakoreninjen in je prav, da ga izkoreninim in mogoče pomagam še komu, da se začne zavedati sebe, kljub napornim življenjskim izkušnjam.
Sem družabno bitje s svojimi pogledi na svet, ki se v tem času ukvarja z opazovanjem ljudi in sebe ker je proces v katerem živimo spremenil marsikatero prepričanje o življenju.
Obožujem zgodbe preprostih ljudi in tistih, ki imajo veliko življenjskih izkušenj in jih radi delijo z drugimi, marsikatera odpre obzorje razmišljanja tudi meni.
Veliko mi pomeni odkritost, četudi kdaj boli in človek, ki ne predalčka ljudi. Rada hodim v planine in naravo ker se z njo počutim povezano in tam najdem svoj mir.
Obiskovala sem tudi razne delavnice, kot so REIKI, BRANJE AKAŠKIH ZAPISOV, SPOROČILA ANGELOV in naredila del tečaja risanja mandal. Pri osemnajstih letih sem osvojila transcendentalno meditacijo in po dvajsetih letih opravila še TM Sidhy. Vse od naštetega sem opustila, saj mi je to jemalo energijo. Energijo mi je jemalo tako dolgo, dokler nisem prišla do spoznanja, da vse kar so me naučili tečaji nosim v sebi.
Blog pišem zato, da se ljudje, ki podobno razmišljamo med seboj združimo in damo od sebe vse kar zmoremo. Vsi smo med seboj povezani. Vsak lahko da nekomu nekaj, kar ga oplemeniti, da lahko gre v življenju naprej, če le to želi videti. Za te stvari človek ne potrebuje veliko denarja, velikokrat je dovolj, da je dejansko to oz. da živi tisto, kar dejansko je. To je ljubezen in luč. Ob spoznanju tega, pa lahko živi svoj notranji mir, ki ga lahko brezpogojno deli z drugimi.
Rada bi, da imajo ljudje možnost pisati o svojih izkušnjah in pustiti to na tej strani, saj se s to povezanostjo med seboj lahko reši individualno in kolektivno vprašanje, nesoglasje, nejasnost, ….
