Sodba

Sodba je ena najbolj nizkotnih oblik označevanja ljudi in izkazovanje moči šibkih.Ker me je življenje obdarilo oz. sem ta dar prinesla s seboj na ta Svet in ker sem zapirala pot moji duši, ki je edina avtentična resnica mojega življenja si danes upam o tem pisati, čeprav sem vse to videla že kot otrok. Vem, da nisem popolna in skozi življenje tudi kdaj koga prizadela, tudi če sem ga ni bilo namerno. Zaprla sem vsa vrata moje preteklosti, opravila s krivico, strahom in z vsemi nizkimi čustvi, ki so se skozi življenje naselila v meni. Hvaležna sem, da sem prišla v ta del procesa, ki me dela svobodno in ob katerem čutim, da dejansko sem. In to je tisto po kaj sem prišla. Če sem popolnoma odkrita, če bi zdaj odšla samo v svetlobo bi odšla srečna in izpolnjena, saj sem doživela ljubezen kakor v Nebesih tako na Zemlji, pa naj bo to komu še tako nedojemljivo.

Da se vrnem k sodbi, ki je hrana sistema v katerem živimo in iz katere izhajajo vse ostale “kazni”, ki se razčlenijo in s katerimi razpredamo in razpredamo, a z njimi se oddaljujemo od bistva življenja tukaj na Zemlji. S sodbo vidim temelj sistema in tiste duše, ki so ga začele postavljati. Potrebovale so moč, potrebovale so hrano, da lahko vladajo. Okoli sebe so potrebovale neodločne duše s katerimi so lahko manipulirale. V bistvu so se prodale. Ker živim na Zemlji in se nikakor ne počutim zemeljsko in se sprašujem zakaj je temu tako dobim odgovor, da naj se ozrem okoli sebe in se vprašam, če je to kar vidim okoli sebe zemeljsko življenje in podam jasen odgovor NE.

Kot prvo sem človek Zemlje, kar pomeni, da je zame planet Zemlja moj dom saj mi daje prostor za življenje. Brez nje ne bi živeli. S srcem in dušo sem predana temu planetu, torej sem popolnoma prizemljena, čeprav za tiste, ki ne vidijo stvari tako kot jaz niti malo. Zakaj so od nekdaj potrebovali sodbe? Zato, da so ubijali avtentičnost ljudi – dušo in srce, katerih pot je kristalno jasna.