Svetloba in tema

Zadnje čase dosti razmišljam o svetlobi in temi, ki ju pogosto izpostavljamo, a je žal velika večina ljudi ne dojema in tudi ne razume. Mogoče jih pisanje o tej temi tudi odbija. Če bi to prenesla v noč in dan, sama zase ne bi mogla reči, da mi je dan blizu. Blizu mi je samo takrat, kadar se lahko odpravim na sprehod in uživam v naravi sama s seboj. Bližje mi je noč, takrat se vse umiri. Dosti lažje je funkcionirati in razmišljati ponoči sploh, če si empatična oseba. Tako, da bi težko rekla, da je tema v nas resnično tako slaba, kot se zdi. Ona je del nas in nečesa, kar nam je tuje, je nekaj kar skrivamo pred Svetom, ker Bog ne daj, da bi govorili o svojih občutkih. Pa je to res tako zdravo, kot si mislimo, da je? Ne, po mojem, ne.

Vsak, ki ga srečamo na naši poti gre z nami tako daleč kot zmore in mi z njim toliko kot zmoremo. V določenem obdobju nas zapusti to je predvsem zato, ker nam ne zmore slediti ali mi ne zmoremo slediti njemu. Ker imamo do ljudi polno pričakovanj smo prepričani, da nam ljudje, ki so nam blizu morajo slediti, pa vendar ni tako. Bolje je, da se umaknejo sami, kot da z njimi gojimo slaba čustva.Kadar bomo razumeli, da je tukaj na Zemlji življenje pot naše duše, takrat bomo nerazčiščene zadeve reševali z ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo. Takrat ne bo potrebe po razočaranju, pozornosti,…, takrat bomo sebi vrnili tisti delček, ki ga pričakujemo od drugih.