Greš in se zaveš

Odločila sem se, da se umaknem zunanjemu svetu koliko se le da. Zakaj? Svet je v meni in ne okoli mene. Zunanje vibracije me velikokrat motijo in oddaljujejo od mojega bistva. Res čudno :), ampak resnično. Vem, da nisem edina, a ni nas ravno dosti. Nekako pač vem, da vse kar rabimo nosimo v sebi in dobimo tisto kar nam rabi, ker naravni zakon tako deluje, če mu zaupaš. Nekako mi več ne rabijo lekcije, ker vem, da je v meni življenje in ne tam zunaj, kjer ga vsi neumorno iščemo.

Odpravim se na pot sama. To je zame velik podvig, saj sem vedno imela negativen predznak moje samske 🙂 poti in šele nato sem se zavedala tistega zaradi česar sem šla. Tudi to, da sem raje sama kot v slabi družbi sem ovrgla, saj sem lahko tudi jaz za nekoga slaba družba, sploh v teh časih, ko še na čaj ne moreš brez pogoja, ki so ti ga postavili. Še dobro, da imaš svoj svet v katerem vidiš zakaj je temu tako z njim lažje sprocesiraš situacijo v kateri se nahajaš.

Ko se peljem v kraj v katerega sem namenjena v avtomobilu razmišljam, kaj vse bi mi znali povedati, da se odpravim nekam sama in sem si popolnoma dovolj. Ja, pač pridejo taki dnevi ali ure, ki človeku pripadajo, da se posveti svojemu notranjemu miru, ki mu pomaga živeti in ga povezuje z božanskim.

Ker sem srečno dekle 🙂 brez težav parkiram avto in se odpravim na pot okoli jezera. Glej ga zlomka, rabila sem iti tja kjer gre peš tudi papež :). Naredila sem preizkus. Zavila sem v bližnji hotel in preizkusila srečo. Imela sem jo vse je bilo točno tako, kot sem si zamislila. Okoli sebe sem opazovala ljudi in si v sebi mislila vsaka vam čast resnično dosti zmorete. Ker sem raje v naravi mi hoteli ne pomenijo dosti, pridejo pa prav :).

Se sprehajam opazujem naravo in misli švigajo sem ter tja. Poslušam ljudi, ki me tudi kar tako nasmejijo. Moj fokus je kot vedno v občudovanju narave. Počutila sem se svobodno, svobodno kot ptica, ki bi lahko v določenem trenutku poletela. V bistvu v sebi sem letela, višje in višje.

Ker vem, da v življenju ni naključij in da so kraji, ki so me klicali z menoj nekako povezani se je mir v meni še bolj poglobil. Dobila sem vse odgovore, ki sem jih potrebovala in si vrnila tisto kar mi je bilo odvzeto. Končala sem z lekcijo, ki sem jo dobila prvi, ko sem namesto sebe izbrala nekoga drugega. Vse tiste misli zunanjega sveta so postale nepomembne, saj vsak ima pravico delati tisto, kar je zanj prav in pri tem ne škodi drugemu.

Življenje je lepo, prav bi bilo se zavedati, da lepota izhaja iz nas. Zunanji svet je samo in vedno odsev našega notranjega sveta, zato je pomembno koga bomo v življenju izbrali za vedno. Najboljša izbira je izbrati sebe in iti naprej s seboj tudi takrat, kadar si na dnu. Tisti, ki vibrirajo s teboj bodo hodili s teboj, tisti, ki ne bodo odšli svojo pot in prav je tako, zakaj bi si drug drugemu jemali energijo po nepotrebnem. V življenju nam ne rabijo lekcije. Rabi nam življenje, po to smo prišli. Ko bomo sebi zaupali bomo svobodni. Svobode ti ne da nihče drug kot ti sam, čeprav sedaj tega ne verjameš.

Hvaležna sem za življenje, ki mi je bilo dano. Z njim se lahko vrnem sama sebi in za vedno končam tisto kar nisem.