DANES

Zjutraj si mislim kako lepo, da je petek. Nisem si mislila, da je poseben petek.

Vstanem opravim vsakdanji ritual, oblečem obleko pripravim nahrbtnik in se odpravim od doma. Ker sem velikokrat zgubljena v času in prostoru 🙂 , se zamislim. Oblečeno imam obleko, v službo se peljem s kolesom na ramenih imam nahrbtnik v katerem so oblačila, obutev in ostalo. Izstopam, a se ne obremenjujem. Tisti, ki me poznajo vedo kakšna sem 🙂 . Nekako mi ne gredo vsi ti standardi oblačenja. Sem bolj praktičen tip 🙂 .

Pride dan, ko misli gredo svojo pot. Tak dan je bil danes. Že od jutra poseben. Bolj si mislim in si govorim, da sem na cesti, bolj gredo misli po svoje. Marsikoga skrbi moja vožnja po cesti, ki je res posebna, če ne druga zaradi voznikov avtomobilov in ostalih prevoznih sredstev.

Nasmehnem se sama sebi vzamem kolo in se odpeljem od doma. Cesta po kateri se peljem ni prijazna kolesarjem. Ne razmišljam o slabih stvareh, ki se bi mi lahko na poti zgodile, ampak raje uživam. Vsaj zjutraj. Jutra so sveža in prijetna. Popoldan je situacija drugačna. Če se zjutraj peljem po hribu navzdol je popoldan po hribu navzgor pri petintridesetih stopinjah situacija popolnoma drugačna. Iz tega razloga imam druga oblačila 🙂 . Včasih se vprašam ali mi to rabi, o ja pa še kako 🙂 .

Po dobrem kilometru vožnje v sebi zaslišim glas sreča. Dobro, da me na cesti nobeden ne opazuje. Vozim se ob robu cestišča, a izrazi na mojem obrazu so posebni 🙂 . Vprašam se, kaj bi jaz naj imela s to srečo. Zavrti se mi cel film iskanja sreče. Rečem si v redu. Vprašam se, kaj si naj s tem počnem. Dobim odgovor, imaš jo v sebi. Za spremembo si ne rečem, da nisem normalna 🙂 .

V službo ne nosim slabe volje. Niti ne vem, če sem kdaj. Če sem, sem v kakem posebnem procesu, a tega ne prenašam na sodelavke in sodelavce. Razmišljam, da okolica ni pristojna za reševanje mojih notranjih procesov 🙂 .

Jutro se je začelo čudovito. Bližnja okolica to seveda hitro opazi. Narava dela je pač taka, da je potrebno opazovati situacijo okoli sebe 🙂 .

Hvaležna sem za glas, ki mi je povedal, da sem lahko srečna brez posebnega razloga.

Hvaležna sem tudi nekomu, ki mi želi, da sem srečna. Njemu, ki mi je odprl vrata v svet ljubezni. Ljubezni, ki ne pozna meja. Mogoče noro, a resnično, da ga ljubim. Ljubim ga preprosto zato, ker je njegova želja iskrena.

Tebi, ki to bereš sporočam, verjemi tudi ti si sreča, ki dela svet srečnejši.