GABRIJELA DUH

Dobila sem ime Gabrijela podarjen mi je bil priimek Duh. Če sem popolnoma odkrita ta trenutek, ko pišem pojma nimam kaj se dogaja z mano. Velikokrat me vprašajo kako lahko tako odkrito govorim o sebi. Z lahkoto, če ne bom resnica, ne bo okoli mene resničnega sveta, preprosto. V tem trenutku bi objela ves svet in to so trenutki za katere sem neizmerno hvaležna. Hvaležna, ker je notranja svoboda tako intenzivna, da bi lahko naredila svoboden cel svet, pa vendar ……

Če bi imela dovoljenje 🙂 bi ljudem naredila ljubezni polno življenje. Ne tiste, jaz bi tega, pa ga imaš. Ni to bistvo našega življenja. Kadar sem šla sama naokoli mi ni bilo lahko. Živela sem z mislijo, da sem sama in sem zaradi tega mogoče tudi manj vredna. Najverjetneje sem tudi iz tega razloga silila v zlagane odnose in dobila tisto kar sem iskala. Pravijo mi, da nekaterim ljudem dam preveč podpore. Kako je ne bi dala, če so me učili vrednosti življenja in to je ljubezni do sebe. Kljub njihovim lekcijam se danes ne bi obrnila proč, če bi jih srečala. Najverjetneje ne bi padala v globoke pogovore. Preprosto ne, ker sem njihovo globino enkrat že videla.

V teh intenzivnih časih mi je bil podarjen nekdo, ki je z njegovo energijo počistil tisto kar ni zame. Na zvit 🙂 način mi je pokazal vrednost, ki jo nosim v sebi. Skrivala sem jo pred svetom in pred sabo. Ne zato, ker je ne bi hotela deliti z drugimi, ampak preprosto zato, da ne bi bila preveč drugačna od sredine v kateri živim.

Sprejela sem se, objela sem se in prav fajn mi je 🙂 . Z vsem svetom bi delila to nepopisno svobodo. Ja dogaja se in še se bo, a kadar imaš sebe imaš vse. Vse kar je več, je dar, ki ti ga je podarilo življenje zato, da lahko izkušaš njegove lepote. Ni ga lepšega kot to, da se v življenju ne sprašuješ, zakaj. Preprosto zato, ker ti to v življenju ne rabi. Rabi ti živeti, živeti tisto kar Si. Če mi je bilo naporno živeti s tem, da je življenje v meni in ne zunaj mene, sedaj to s hvaležnostjo sprejemam. Nič več si nisem čudna, ker sem samozadostna in mi ni težko pokazati, da sem tudi ranljiva. Ne rabim biti popolna za okolico, lahko sem popolna v sebi.

V mladosti sem želela zapustiti to telo, ker nisem razumela življenja. Nisem vedela, kako naj živim, da bom dovolj zase in druge. Velikokrat razmišljam o tej izkušnji. Odločila sem se, da do naslednje :):):) živim na polno :):):) . To pomeni, da živim ljubezen, ki jo nosim v sebi in nikoli več ne ugasnem tisto svetlobo, ki sem jo videla kot otrok.

Hvaležna sem tistemu s katerim sem našla sebe in ljubim energijo, ki je počistila sence. Sence, ki so me ovirale na poti do notranje svobode.