SREČA

Vsak dogodek v mojem in drugih življenjih ima dve plati. Nekateri to vidimo, drugi ne. Ko opazujem življenje me misli popeljejo v filme, ki bi nekoč predstavljali znanstveno fantastiko, danes v mojih očeh kažejo resničnost. Osebno sem hvaležna za vsa njihova sporočila, ker so mi odprla obzorje onkraj uma. Hvaležna sem osebi, ki sem jo iskala vse življenje. Končno sem jo našla 🙂 . Našla sem sebe, a sama ne bi mogla ozavestiti tisto, kar sem našla v sebi. Tudi, če je življenje ena sama iluzija smo tukaj. Tukaj z drugimi v dobrem in slabem ne glede na čustva, ki so nam bila dana. Ta nas delajo žive in komplicirajo življenje 🙂 🙂 🙂 . Kljub vsemu ni naporno, če jih sprejmemo in se z njimi soočamo. Vse je preprosto, če jim dodaš, da smo vsi energija in vse energija. Uf ja, kako nezemeljsko. Čisto meni podobno 🙂 . Če sem včasih padala in me je bilo sram ker nisem kot drugi, se danes večji del počutim svobodno. Poti nazaj več ni, ne glede na nejasnosti, ki jih prinese življenje. Izkušenj in vprašanj o življenju samem je bilo dovolj. Lahko bi samo bila, bila na točki, kjer ni nič, a to ni življenje. Tega se ne živi non-stop. V tem stanju si lahko kadar si sam s seboj.

Sprejeti sebe je sprejeti svet brez iluzij, kjer se ti odpre drugi svet in vsa resnica, ki je bila skrita. Seveda ti je jasno zakaj. V njem ni pomembno kdo je cepljen kdo ne, …… Pomembno je kdo sledi sebi in kdo ne. Če si ne slediš še ne pomeni, da si brez duše, če je ona sploh pomembna kadar se odločiš zase. Seveda še vedno živiš v tem svetu, a nisi igralec igre, ki ti jo predstavljajo. V njej sodeluješ po svoji moči. Ko stvari niso zate se jim preprosto umakneš. Odločiš se za preprostost. Preprosto zato, ker ti ne rabi hoditi v energijo drugega. Dovolj je, da si mu sposoben držati prostor in mu nuditi podporo pri njegovem razvoju.

Velikokrat sem se spraševala zakaj mi je pri srcu matematika. Danes mi je jasno.

Misel se mi vrne na filme in znanstveno fantastiko. Ob iskanju in najdbi sebe se nisem zadovoljila z vrednostjo življenja in vseh njegovih nejasnosti. Razmišljam o filmu Matrica, blizu mi je. V meni je vedno vzpodbudil izziv. Danes mi je jasno zakaj.

Nikakor v življenju ne odkrivamo nekaj novega. Vse je enkrat že bilo, zato ni nakLjUČij, je samo LUČ, tista v tebi. Tudi ona je lahko naravna ali umetna. Umetna te drži v krogu in ti ne dovoli biti kar si. Ne dovoli ti videti tvoje esence. In spet je lahko tudi esenca naravna ali umetna. Temu ni ne konca in ne kraja, pa vendar smo tukaj in večini ni lahko.

Kadarkoli lahko pišeš svoj algoritem in v njem uporabljaš pozitivna čustva. Izpustiš tisto, kar te dela nesrečnega in vneseš vanj srečo, ki jo brez pričakovanj deliš z drugimi.