Tekmovanje

Ob besedi tekmovanje se mi odpre obzorje, kjer vidim krivičnost in omejevanje življenja posamezniku. Življenje je za marsikoga v teh časih tekmovanje, čeprav se tega ne zaveda. Prva oseba s katero tekmujemo smo mi sami. Vse prepogosto nas preganjajo misli, če smo dovolj dobri. Na tekmovanjih tekmujemo z drugimi. Pričakujemo najboljši rezultat s katerim se bomo lahko postavili pred drugimi. Če bomo uspešni nas bodo drugi videli kot pomembne. Za uspeh se je potrebno truditi in odpovedovati stvarem in ljudem s katerimi si želimo biti v stiku. Rezultat tekmovanje postane pomembnejši od življenja samega. Lepo je, kadar nas energija drugih dvigne visoko med oblake, naporno je, kadar nas vrže na tla. Nekoč smo bili blišč in čez noč smo lahko beda. Ljudje na nas pozabijo, ker nimajo koristi. Ostanemo sami s seboj.

Spominjam se odhoda starih staršev. Bila sem prisotna. Bolelo je, ko odide nekdo, ki ti je pomenil vse kar ti je predstavljajo življenje. Ostane praznina, ki je ne more zakrpati zunanji svet. S to praznino se je potrebno soočiti in pustiti duši, da gre svojo pot in najde večni mir.

Odpre se mi obzorje življenjskega procesa. Prideš sam odideš sam. Med potjo si med nebesi in zemljo, obkrožen z ljudmi, zraven katerih lahko rasteš ali padaš. Vsak trenutek je izbira tvoja. Pomembno je, da si zmeraj v svojem centru. Eno s samim seboj. V miru in tišini, ki pozdravita vse, tudi tiste nemogoče stvari.

Tekmovanje v glasbi, športu, … je odlično orodje za razdvajanje ljudi. Ljudje, ki vidimo ljudi v njihovem bistvu enake, tekmovanje ne predstavlja vrednote, celo obratno. Seveda je to marsikomu nelogično. Program rabi borbo ali dela ljudi svoje 🙂 .

Govorim z najstnico, ki je bila za njo na pomembnem tekmovanju. Dobro pripravljena sama s seboj. Poslušalo jo je občinstvo in sodniki, ki so jo ocenili. V sebi je bila srečna, ocena njenega nastopa je bila zanjo porazna. Vzela ji je tisto lepo kar je imela v sebi pred tekmovanjem.

Zase je bila popolna. TO JE DOVOLJ.

Dovolj zate, zame za vse nas. Ne rabiš tekmovati z drugimi in biti pomemben. Pomembno je, da delaš tisto kar imaš rad. Če te podprejo ljudje in ne sodniki je to vredno več od sodnikov. Sodniki te omejuje, ljudje ti dajo prostor v katerem se lahko razvijaš in ustvarjaš. Seveda so tudi med njimi taki, ki te ne podprejo. To je normalno, a ne. 🙂