Človek je bitje, ki je sposobno misliti in govoriti, preberem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Strokoven izraz je pomemben 🙂 . Sprašujem se, kdo se, če sploh se. ukvarja s temelji človeške vrste. K njej sodi tudi življenjski prostor. Seveda me to, kar so nas učili in to v kar me prepričujejo ne prepriča.
Tako kot raziskujejo življenje na Marsu, tako je človeška vrsta kak uspel eksperiment življenja na Zemlji. Uspel, za raziskovalce.
V tem laboratoriju smo razdeljeni na barvo kože, religije, geografsko poreklo in dosti tega, ki podpira statistiko, brez čustev. Ljudje, ki imajo čustva ne potrebujejo statistike. Življenje jim ne predstavljajo številke, ljubijo odnose, ki temeljijo na iskrenosti in sodelovanju.
Današnji dan, ob narejenem vremenu, lahko misli zlijem na platformo in jo delim s svetom. Ne sprašujem se, kaj si mislijo drugi.
Sprejeti dejstvo, da je v matrici vedno nekdo prizadet je bil zame napor.
Predalčkanje ljudi, delitev v skupine, ipd. pripelje ljudi v slepo ulico. V njej pokažejo trenuten obraz, ki je lahko drugačen od iluzij, ki smo si jih ustvarili.
Dali so nam meso, čustva in energijsko vrednost, katero izražamo ob naših dejanjih. Da se lahko izražamo sodelujemo v tej kapsuli, tako kot znamo, tako kot so nas naučili.
Nekateri se učimo z naporom, ker vemo, da je veliko oz. ena sama stvar skrita in prekrita. Prekrita z iluzijami, ki hranijo um.
Opremili so te in te opremljajo s programom v katerega slepo verjameš. Oddaljujejo te od tvojega bistva in kažejo kako pomemben je um, ki absorbira vse kar vibrira s teboj.
Učijo te, da je dobro iti više in više, a to ne obstaja. Obstaja za um, ki te vodi od tvojega bistva. Vodi te od jedra. Jedra, ki je tvoj dom.
Odnos, ki ga vidiš v svetu, je odnos, ki ga imaš do sebe. To vidiš takrat, ko je ljubezen tista, ki te vodi skozi življenje. Z njo ni meja, z njo je življenje brezmejno tudi takrat, kadar um govori drugače.