GLEDALIŠČE

Sedim na balkonu gledališča, ki je zame postal cel planet, kjer se odvijajo igre in stiskajo še tisti zadnji atom, ki zagotovo ne bo popustil in se vdal. Kamor koli se obrneš se odvija neka zgodba, ki ni del tvoje, pa vendar smo vsi eno in vidiš, čeprav najraje nebi. Edino kar lahko narediš je to, da se te ne dotakne. Mogoče bi lahko rekel, da nisi zainteresiran za igre v tem gledališču, saj prizorišče in igre nimajo vsebine, ki jo nosiš v sebi.

Vsa situacija v tebi vzpodbudi razmišljanje o življenju ljudi, ki živijo tam kjer je tragedija, čeprav je tragedija lahko tudi pri tvojem sosedu, pa v bistvu nihče ne ve zanjo. Vzrokov je lahko veliko. Eden izmed teh je lahko tudi ta, da žrtev preprosto ne želi, da bi za dejanje, ki se dogaja na njihovem odru vedeli drugi. Včasih je lažje biti “žrtev”, kot deliti svojo zgodbo z drugimi, saj lahko na oder pokličeš tudi druge igralce, ki so posredno vpleteni v igro. Ne želiš jih vmešavati in živiš sam s svojo zgodbo. Tvoja zgodba te počasi razjeda, saj nisi na tem svetu sam. Igralci tvoje zgodbe še vedno so, vendar ne vidijo vsebine tvoje zgodbe, ki jo spretno skrivaš.

Vsak igralec na tem planetu skriva v sebi neko svojo zgodbo ali pa jo lahko, če to zmore deli z drugimi. Najlepše so tiste zgodbe, če tudi so tragične, a imajo srečen konec. Tudi tam, kjer so žrtve je lahko srečen konec. Vemo, da tudi slabo je za nekaj dobro, prej ko se tega zavedamo lažje je.

S prijateljem se pogovarjava in podam malo čudno izjavo, da obstaja vzrok če nekdo nekoga ubije, seveda ni prav ali pa tudi je, če vidiš stvari bolj globoko, z dušo.

Udeležim se tudi prijetnega branja Biblije, ki jo je bral pastor Marcos Tavares. Na tem odru govori o življenju in smrti. Dotakne se me predvsem to, da je za nas križan bil. Če pogledam bolj globoko in vidim vse te nevidne nitke s katerimi smo med seboj povezani, jaz dojemam to kot energijo, se sprašujem kdaj se jih bo dotaknilo in bodo dojeli, kaj je sporočilo Jezusa. Bil je križan, pa vendar se ni upiral. V vsaki vojni so žrtve. Žrtve so velikokrat nedolžni ljudje, tako kot je bil On. Verjel je v svojo moč.

Vsi smo prišli v to gledališče, da bi ljubili in bi bili ljubljeni, pa vendar se zapletamo in si merimo moči med seboj, namesto, da bi se posvetili moči, ki jo nosimo v sebi. Tudi tako močna energija kot jo je imel Jezus nas ne prepriča, ne vidimo, da smo vsemogočni, to je tisto kar nam je hotel pokazati.

Igra, ki jo trenutno gledamo na velikem odru nam sporoča, da se iščemo v sebi. V sebi nosimo Njega, ki nam je pokazal vse. Pokazal nam je, da je življenje večno.

Za življenje ne rabiš meriti moči, tekmovati, ….. za življenje rabiš živeti. Živeti rabiš pri sebi On je živel sebe tudi takrat, kadar je bilo naporno, našel je lepo besedo tudi za tiste, ki so odgovarjali z grdo besedo, zavedal se je, da lahko pomaga samo tistemu, ki verjame. Tistemu, ki ga ne išče v mogočnih stavbah z ljudmi, ki jedo z bogato žlico.

Njegova igra je bila čista. Bila je čista ljubezen po katero smo prišli in jo v tej zgodbi lahko najdemo, če jo želimo. Tudi on je trpel, a se je kljub temu dvignil nad bolečino, ki mu je bila dana. Kljub izdaji ga nikoli ni zaslepilo sovraštvo, ker je verjel v Boga.

Vsak v sebi nosi svoje gledališče, ki ga projicira v gledališče naših življenj. Naj bo tvoja pot taka, kjer se ljubezen deli, da lahko izkusil boš del Njegove energije tudi ti.

Naj tvoje gledališče čarobno bo, kjer vsak doživel bo magijo. Naj njegova energija vzpodbuda ti bo, da del nje v tvojem gledališču bo.