Karantena

Življenje je čisto preprosta matematika z enačbami, ki si jih sestavljamo sami. Bolj si jih kompliciramo bolj se nam komplicira življenje. Življenje je lepo, preprosto pa vendar si ga kompliciramo, predvsem zato, da pokažemo svojo pomembnost. Verjamem, da kmalu ugotovimo, da ni nobeden vreden več in ne manj, ker smo vsi del nekega procesa, ki se dogaja tukaj na Zemlji in nas uči predvsem o nas samih.

V teh dnevih imam idealno priložnost se opazovati kako delujem in kako stvari vidim v tej situaciji. Groza me je bila, ko sem dobila sporočilo, da so domači pozitivni, kar je po njihovem super, saj bodo dobili potrdilo. Skozi mene je šlo na milijone misli. Ne ker bi se bala virusa, ampak čisto preprosto ne da se mi ukvarjat z njegovo vsebino in vsem kar sodi zraven, a kljub temu so prihajale misli.

Izstopam kam pridem, zato sem se naučila biti tiho. Rada imam ljudi, pa če tudi bi bili gobavci ali bi imeli kakšno drugo nalezljivo bolezen. Velikokrat povem, da zaupam v inteligenco mojega telesa. S smrtjo sva že bili v kontaktu, tako da ne vem česa bi me bilo strah. Strah, da bi zapustila otroke, ne. Nismo na isti valovni dolžini in ne pritiskam več, ker je to največji nesmisel, saj vem da ima vsak svojo pot.

Okoli sebe imam občutljive ljudi, ki so sicer cepljeni. Verjela sem, da bi naj to cepivo pomagalo in spoštujem vsakega za njegovo odločitev. Nekako iz dneva v dan vidim, da to cepivo ni ravno za to, da bi ljudi zaščitilo, kar me žalosti, a vsak ima svoja prepričanja in pogled na situacijo.

Moja prva misel je bila, če potrebujem potrdilo. Ne ne rabim ga, če se moram v tem življenju naučiti skromnosti in se popolnoma predati božanskemu bom to storila. Ne da mi, da bi se prodala za nekaj kar me ne prepriča. To, da ne rabim potrdila povem tudi drugim, seveda s tem mislim, da me tudi virus ne prepriča.

Žalostna sem postala, ko so me ljudje prepričevali, kako bom zbolela. Sprašujem se za kaj bi mogla zbolet, a ni prav, da smo zdravi in svobodni. A bi mogla zbolet zato, da bom imela 6 mesecev mir in bom lahko šla kam bom hotela. To lahko grem že sedaj, saj samo narava je tisti prostor kar obožujem vse ostalo je kar je. Družim se s tistimi, ki se želijo družiti z mano drugim se umaknem, preprosto zato, ker sem mi več ne da padati v energije, ki me ne podpirajo v tem kar sem.

Zgrozile so me besede, da sem zdrava in da kljub temu mogoče z menoj ni vse v redu. Sama pri sebi sem si mislila nisem prišla po to na ta svet, prišla sem za to, da živim. Dobila sem tudi očitke, da če sem zdrava to ne pomeni, da nisem prenašalka. Ljudje rada vas imam bolj kot si mislite. Ampak, če imate vi probleme pri sebi jaz jih nimam. Sprejela sem svoje odločitve, spoštujem vaše in pustite me živeti in vse tiste, ki so srečni, da so zdravi. Nobeden iz zunanjega sveta ne more biti večji sovražnik od tistega, ki ga nosite v sebi. Vi sami ste tisti, ki se nimate dovolj radi in ste se pustili prepričati, da je vse res. Ne, ni. Edina čisto prava resnica je ta, da ste se rodili kot Luč in Ljubezen, pa si tega preprosto ne dovolite živeti.

Živite svoje življenje. Življenja drugih pustite pri miru, če ste voljni pomagajte in če ne se raje umaknite. Vesolje vedno bolj poskrbi, da da skupaj ljudi, ki vibrirajo kot ti. Nezanimivo bi bilo, da bi bili vsi enaki. Lepo je, da smo različni, da lahko izkušamo raznolikost med nami in v miru rešimo tisto po kar smo prišli.

Vsi si želimo ljubezni. Imamo jo in to v sebi. Vedno je z nami. Naučiti se je potrebno, da življenje brez sodb da vse na svoje mesto in s tem pride harmonija vsakega odnosa. Ne merite moči, sploh pa ne z boleznijo. Tisti, ki je bolan je bolan z razlogom. Jaz bi rada ostala zdrava v vseh pogledih, zato me prosim ne prepričujte, da bom bolna. Ne rabi mi potrdilo, rabijo mi iskreni in ljubeznivi ljudje, ki si želijo svobodno živeti. Če mislite, da vas lahko okužim, pa preprosto pojdite proč od mene.

Zame so ljudje neprecenljiva vrednost, zato se iz njih ne delam norca in kljub vsemu ne kažem za nobenim s prstom, če mi gre kaj narobe, saj je v neki situaciji tudi del mene in ni šlo narobe samo zaradi enega. Verjamem pa, da smo ljudje še toliko normalni, da zanalašč ne okužimo nobenega. Vprašanje, če se sploh okužimo drug od drugega. Verjetno nas bolj okuži tisto kar spuščajo iz letal. Če bom zbolela bo zame znak, da delam nekaj proti sebi in ne proti drugim sprejela bom in popravila, če se bo popraviti dalo. Tisti, ki mi bo pomagal mi bo in če pomoči ne bo je ne bo. Posledice mojih dejanj so moja odgovornost, čisto preprosto je.

Pozitivni s katerimi živim niso bili pri zdravniku, meni pa pride misel, ko me moja zdravnica vpraša kako bom kam šla, če se ne cepim. Postalo mi je jasno.

Zato dragi moji čistite svoje telo, um, …. in šele ko boste 100% sodite in obrekujte druge. Jaz imam s seboj dovolj dela in ne da se mi ubadati s stvarmi, ki niso v mojem dosegu.