Sedim na vrhu Pekrske Gorce in uživam v lepoti dopoldneva. Spomini se vrnejo v mladost. Slišim glas, ki mi je vedno kadar sem ga slišala napolnil srce z nežnostjo in toplino. Nekatere stvari z nami rastejo 🙂 . Dano mi je, da vidim situacije, ki se dogajajo globoko. Nekateri kraji, ljudje in še kaj so …
Ker je vsak dan pravi dan za hvaležnost. Kajne? Ufffff, ti je znano obdobje konstantnega razmišljanja, tisočih vprašajev, milijon izzivov, novih začetkov, 286859534045 misli po glavi? To ja. To. In, ko včasih rabiš le tisto nekaj, da te pomiri. Da pošlje signal, vse je ok. Tisto, katerega se oprimeš in verjameš. Kolk je to dobrodošlo. …
S Teboj bom delila življenjske izkušnje, ki sem jih zapisala v knjigi. Veselim se SREČAnja s Teboj, z ljubeznijo, Gabrijela
Stojim na vrhu gore, opazujem, …. želim si, da bi tam ostala za vedno 🙂 . Povezana z vsem in samo bila pa vendar sem tukaj med ostalimi, ki razvijajo svoje potenciale. Hvaležna za vsakega, ki gre naprej sam s seboj. Vedno sem imela občutek, da moram nekaj spreminjati, ljudem pomagati, …. , izgubila sem …
Pride tisti dan, ko ozavestiš, da živiš v tem svetu, a nisi del tega sveta. Tukaj si toliko koliko je to potrebno. Čim manj 🙂 🙂 🙂 . Ne se bat eni smo z nogami trdno na tleh. Od drugih nas loči pogled na svet in živimo to kar smo 🙂 . Če me je …